zalog-Centralna cistilna naprava Ljubljana

Centralna čistilna naprava v Zalogu

Zalog je naselje, ki leži najbolj vzhodno v Mestni občini Ljubljana v sotočju Ljubljanice in Save. Je ravninsko območje, kjer je najnižja nadmorska višina, ki meri 264 m.

Zalog naj bi dobil ime po predložni zvezi »za« in »log«, kar naj bi pomenilo, da gre za vas, ki je za logom. Log naj bi bil travnik (največkrat močvirnat) ob vodi, deloma porasel z drevesi in z gozdom. Kraj naj bi nastal na območju, kjer se združijo tri reke (Ljubljanica, Sava in Kamniška Bistrica). Včasih je na tem območju izviral tudi potok Bobnovka. Čez Prod (skrajni severni del kraja) pa je tekel potok Studenčnica. V spomladanskem in jesenskem času, ter ob večjih nalivih je bil kraj poplavljen.

Prva naselite kraja spada v čas Rimljanov na naše ozemlje, čeprav se domneva, da je bila tudi že prej kakšna manjša naselbina. Rimljani so na sotočju Ljubljanice in Save postavili vojaško utrdbo. Iz nje je bil dober pogled na reko in ožino Posavskega hribovja. Tako so lahko nadzirali plovnost po Savi in Ljubljanici.

V neposredni bližini so imeli Rimljani zgolj za svoje potrebe manjše pristanišče in skladišče. Danes je tam posestvo Mejačevih. Le lučaj stran iz Zaloga proti Sp. Kašlju pa so Rimljani imeli villo rustico oziroma večjo kmetijo. Danes je to območje arheološko zaščiteno, na njem pa stoji cerkev Sv. Andreja in več stanovanjskih hiš.

Pod kmetijo v Sp. Kašlju so imeli Rimljani pristanišče in jim je služil kot dobra povezava med vojaško trdnjavo, naselbino in Emono na eni strani ter povezavo z pristaniščem na Vrhniki.

Po zapustitvi Rimljanov so se na tem ozemlju menjala številna ljudstva, ki so območje uporabljala zgolj za tranzit. Šele naselitev Slovanov je dejansko prinesla večjo naselitev. Zalog z napisom, ki ga poznamo danes je omenjen v listini, ki je pisana v gotici in sicer 20. decembra 1336. Le nekaj mesecev kasneje, ko je bila prodana huda (večja posest s polji, travniki in gozdovi, ki preživi večjo družino) v Kašlju in Zadvoru je za kraj Zalog že uporabljeno nemško ime Salloch. Kot tako ime se ohrani v starejših dokumentih in zapisih vse do 19. stoletja.

PUC Zalog

PUC Zalog

Zalog je mnogokrat povezan tudi z gradom Osterberg, ki naj bi bil kot vojaška utrdba postavljena nad vasjo Podgrad. Prav tako pa je z gradom povezana tudi vas Sp. Kašelj. Pri tem je treba poudariti, da je v 12. in 13. stoletju tu imela posesti Spanheimska rodbina. Celotno ozemlje je pripadalo pod cerkveno oblast Šentpetrske prafare, ki je tudi imela posesti na tem območju.

Posesti, ki so jih imeli v upravljanju velike nemške rodbine so se v srednjem veku zelo drobile in prehajale iz rok v roke. Na teh posestih so bile postavljene kmetije, mlini in morda še kakšne spremljajoče dejavnosti, od katerih so imeli njihovi gospodi koristi, predvsem, da so lahko dobro živeli in preživeli.

Nekako v 16. stoletju se je cesarski dvor na Dunaju močno zavedal pomena rek in njeno izkoriščenje v trgovske namene. Cesar Maksimilijan I. je tako ukazal, da se uredijo brežine večjih vodotokov, vendar pa se njegov načrt ni najbolj izvajal, saj se je mnogokrat zapletel v številne vojne.

Šele cesar Leopold I. Habsburški je nadaljeval to delo, čeprav bolj z načrti, kot pa dejansko, saj se je tudi on zapletel v 30. letne svete vojne, ki so potekale na ozemlju današnje Nemčije, Poljske in Češke. Prve načrte po cesarstvu pa je začel izvajati Karel VI. Habsburški. V tem času sta bili tako Sava kot Ljubljanica regulirani. Posledica regulacije rek je pomenila boljšo trgovino, tako z Ogrsko, Turškim cesarstvom, kot tudi Svetim rimskim cesarstvom.

Razvoj trgovine in trgovanja je pomenil hiter razvoj krajev ob reki Ljubljanici in Savi. Pristanišče v Sp. Kašlju je bilo premajhno za vse čolne, zato so se ti začeli ustavljati v Zalogu. V kraju je tako začelo rasti novo pristanišče, ki je bil uradno priznano leta 1737 , čeprav je obstajalo že nekaj desetletji prej.

zalog-zelezniska postajaPrelom v zgodovini kraja je prineslo vladanje cesarice Marije Terezije. Nadaljevala je delo svojega očeta in se izredno zanimala za trgovino, saj je vedela, da lahko ta prinese denar cesarstvu.

V Zalogu so leta 1748 postavili največje skladišče, ki je bilo zgrajeno v dveh nadstropjih in je imelo celo dvigalo, katerega daleč na okoli ni bilo. Plovnost po reki je bila izrednega pomena. Na Savi je bilo od Zaloga pa do Siska vsak dan ca 107 čolnov na reki in v pristanišče v Zalogu so pripeljali po več ton žita.

Dobro razita trgovina v pristanišču, posledično tudi v Ljubljani, je narekovala razvoj kraja. V pristanišču je bila tudi ladjedelnica, v kateri so izdelovali rečne čolne in velike rečne ladje – tombase.

Za potrebe pristanišča so bili ob Studenčnici postavljeni mlini, kjer so mleli žito in ga nato vozili v Ljubljano na žitni trg ali pa neposredno v Rudnik živega srebra v Idrijo. Krajani so na severnem delu Zaloga sadili konopljo, katero so nato uporabljali za izdelovanje vrvi za potrebe pristanišča.

Poleg teh dejavnosti je bila v neposredni bližini pristanišča razvita tudi druga obrt – kovaštvo, žagarstvo, kožarstvo, strugarstvo in mizarstvo. V pristanišču je bilo tudi več gostiln, hotel, pošta in v času Francozov je Zalog postal občina.

Ves ta razvoj je trajal do prihoda »hlapona« v te kraje. Po izgradnji južne železnice od Dunaja do Ljubljane, pa je življenje v kraju začelo zamirati. Žitna trgovina se je preselila na železnico in na reki je bilo vedno manj ladji. Zadnjo ladjo so vlekli proti pristanišču Zalog leta 1864, a ladja nikoli ni prišla, saj jo je reka povabila v svoje globočine. Uradno so pristanišče v Zalogu zaprli leta 1892.

Ta sprememba je za kraj pomenila veliko gospodarsko spremembo, če ne celo krizo. Številni ljudje, ki so delali v pristanišču so ostali brez službe. Leta 1848 se je zgodila tudi industrijska revolucija. Najbolj se je to odražalo prav na Vevčah, kjer je Papirnica Vevče zelo razširila svojo proizvodnjo in zaposlovala množično okoliško prebivalstvo.

Tudi izgradnja železniške proge proti Jesenicam in Trstu je pomenila zaposlitev za številne krajane. Zgodovina kraja se je po rušilnem potresu leta 1895 začela pisati na novo. Potres je prizadel mnoge objekte, zato so si morali domačini na novo zgraditi svoje domove. Zalog se je začel širiti proti severu.

V času Avstro-Ogrskega cesarstva je bil transport po železnici zelo dobro razvit. Stičišče je bila Ljubljana, v katero je prihajalo mnogo ljudi, ki so s seboj prinašali tudi bolezni. Kmalu so se številne inšpekcijske službe in tudi Ljubljančani temu uprli in tako se je v Zalogu začela izgradnja ranžirne postaje. Dela so se zaključila nekako pred prvo svetovno vojno.

Vojna Zalogu ni prizanašala. Na fronte je odšlo mnogo moških. Nekateri so se vrnili, drugi ne, je pa vojna prinesla številne migrante (Slovence) iz Prekmurja in Primorske, ki so bežali pred vojno ter se zatekli v Ljubljano. Ljubljančani jih niso sprejeli, pač pa so jih poslali v Zalog. Tu so v barakarskem naselju v Sp. Kašlju in na odstavnih tirih v vagonih naselile družine iz Prekmurja in Primorske.

Leta 1908 je bilo v Zalogu ustanovljeno gasilsko društvo, le dobri dve leti kasneje pa je poleg gasilskega doma dobila svoj prostor šola z nižjimi razredi. V višje razrede so morali učenci hoditi v Polje.

Po vojni je v Zalogu prevladovalo delavstvo, le nekaj malega je bilo kmetij. To je pripomoglo k ustanovitvi številnih političnih strank, ki so izrazito prišle v ospredje pred II. svetovno vojno.

V kraju so bila ustanovljena številna društva – Sadjarsko društvo Zalog, Tamburaški zbor Zalog, Telovadno društvo Sokol Zalog, Delavsko kulturno društvo Svoboda Zalog, Športno društvo Rapid in Nogometni klub Zalog. Med obema vojnama je bilo v Zalogu le še šest gostiln, dve trgovini in ena pekarna.

Med II. svetovno vojno je v Zalogu po reki Ljubljanici potekala meja med Italijo in Nemčijo. V šoli je imel nemški okupator svojo postojanko. Politično življenje krajanov se je nadaljevalo in to so občutili tudi na lastni koži. Kraj je bil v štirih letih kar 32 krat bombardiran.

Po II. svetovni vojni je bilo treba Zalog graditi na novo. Na severnem delu je začela rasti industrija, v 70. letih prejšnjega stoletja smo dobili več stanovanjskih naselji (montažno naselje, bloki okoli Kulturnega doma Zalog, Železničarske bloke in za novo šolo stanovanjsko naselje enodružinskih hiš.

Zalog se je vedno bolj povezoval z mestom. Zaloško cesto so razširili, uvedena je bila avtobusna povezava med Zalogom in Ljubljano. Po železnici je vsak dan vozil delavski vlak iz Ljubljane do Zaloga in nazaj.

Po popisu, ki ga je ukazal izvesti v svojih deželah Jožef II. Habsburško-Lotarinški cesar, je v Zalogu bilo leta 1784 21 hiš in 122 prebivalcev. Danes pa je v Zalogu 6.000 prebivalcev.