Na desnem bregu Save, med cesto in železnico, na ravninskem delu leži obcestni zaselek Gradovlje. Zaselek je prvič omenjen že leta 1342, z nemškim imenom An den Radaewel.

Vse do izgradnje južne železnice je bila vas enotno naselje, po izgradnji pa so vas razdelili na dva dela, severnega in južnega. Slednji je močno potisnjen pod Zasavsko hribovje. Takrat so v vasi podrli za potrebe izgradnje železniških tirov dve hiši.

Iz zgodovine je zanimiv podatek, da so domačije iz Gradovelj imele v posesti velike površine obdelovalne zemlje tik ob reki Savi. Omeniti je treba tudi to, da je Save tekla bolj severno proti Dolu in Klečami.

Struga Save se je v začetku 19. stoletja močno spremenila, prav zaradi regulacije sotočja treh rek: Save, Ljubljanice in Kamniške Bistrice. Tako je tok vode in predvsem količina vode »odnesla« oziroma odplavila večji del Gradoveljških njih in travnikov.

Po tej katastrofi, ki se je zgodila kmetom v Gradovljah in tudi Gostinci, so v zameno dobili zemljo na drugi strani reke. Med bregovoma je bil postavljen tudi brod, ki je prevažal ljudi iz enega brega na drugega in seveda tudi kmečke vozove, kateri so hodili po opravkih na njivah. To dejanje je bilo zelo naporno, zato so kmalu lastniki zemlje in travnikov to začeli prodajati.

V Gradovljah so bile štiri večje domačije: pri Košku, pri Boškaju, pri Knovcu in pri Gregurju. Verjetno najstarejša domačija je bila pri Košku in je stala že v drugi polovici 18. stoletja. Najstarejšo hišo so morali podreti, zaradi železnice in novo postaviti proti Gradoveljskemu potoku. Pri hiši je bil tudi mlin in nekaj časa gostilna. Domačini pa so upravljali tudi z brodom čez Savo.

Usoda Boškajeve domačije je bila vezana na izgradnjo južne železnice. Domačijo so takrat porušili in zgradili dve novi hiši. Ena izmed hiš se je nato poimenovala Prekova domačija v grabnu, druga pa Koškova ob cesti. V srednjem veku naj bi pri Boškajevih imeli celo mlin.

Knovčeva domačija je bila, zaradi gradnje objekta, posebnost tega dela. Pod isto streho je bil bivalni cel, hlev in gospodarsko poslopje.

Domačija pri Gregurju je prvič omenjena že Ostrovrškem urbariju leta 1666. Lastniki na domačini so se nekaj časa menjali. Mnogi so delali kot brodarji in brodniki po Savi oziroma čez Savo.

Danes je to prijetno naselje z novimi hišami, le redke pa so družine, ki se še ukvarjajo z kmetijstvom.