Zadnji zaselek v Četrtni skupnosti Polje, ki leži na najbolj vzhodnem delu občine, je Gostinca. Zaselek je prvič omenjen leta 1444, kot Gostinicz, v povezavi s Podgradom oziroma kot ribiška huba oziroma kmetija, ki je morala za zemljiškega gospoda loviti ribe.

Že v 15. stoletju se tu omenja zaselek kot hospic – kjer so počivali utrujeni brodarji in brodniki ter tovorniki na poti, ki je vodiva proti Zasavskemu hribovju. Ne ve sne natančno, ali gre tu za cesto pot ali že za rečno pot, kjer so ladje vlekli proti toku.

Pri izgradnji južne železnice je zaselek bil razdeljen na dva dela, ki so ju ločili železniški tiri z velikim nasipom. Tako je ostalo vse do današnjih dni. Pred pričetkom gradnje železnice so avstrijski inženirji več let opazovali naravo na tem delu. Spoznali so vsakoletne poplave, ki jih je povzročila Sava in ob večjih nalivih tudi hudourniški potoki, ki so tekli proti reki. Tako so železniško progo močno dvignili in jo speljali tik ob gozdu, za potrebe naravnih pojavov pa zgradili številne manjše podvoze. Nekateri ti podvozi pa so bili celo z dvema obokoma, a le v Podgradu s tremi in so služili za prehod ljudi in živine. V času gradnje sta bili porušeni dve hiši.

V času plovnosti Save, naj bi bila v Gostinci tudi gostilna, v kateri so se radi zadrževali brodarji, včasih pa tudi tovorniki, ki jih je pot vodila po vlačugarski cesti.

Zanimiv je podatek, da so leta 1900 to hribovje, ki se vzpenja nad Gostinco, Gradovljami, Podgradom in Sp. Kašljem močno izkoriščali, saj so za potrebe večjih mest za kurjavo sekali tukajšnje gozdove.

Kmetijska uprava za Kranjsko je nasadila okoli 25.000 smrek nad Gostinco in s tem želela spremeniti lesnati gozd v mešani gozd oziroma v iglastega, saj so bile vedno večje potrebe po iglastemu drevju.

Danes je v zaselku le še nekaj malega prebivalstva. Mnogo hiš je zapuščenih in prepuščenih zobru časa. Severni del vasi poplavi reka Sava, zato imajo domačini na tem delu le travnike in le redki so tako korajžni, da zorjejo njive in posadijo pridelke.

Večji del krajanov je bilo v povojnem času zaposlenih v tovarni Arbo in tudi na železnici. Zaselek je nekaj časa spadal tudi pod Dolsko faro, danes pa je umeščen pod Župnijo Ljubljana Zalog-Kašelj. Ljudje pa še vedno radi obiskujejo Dolsko cerkev in svoje pokojne pokopavajo na tamkajšnjem pokopališču.

Jožefinski zemljevid prikazuje v vas osem zgradb, medtem ko jih franciscejski kataster prikazuje kar enajst. V času izgradnje južne železnice naj bi po nekaterih podatkih podrli le dve hiši, po drugih pa kar šest. Sicer pa je v vasi sedem domačij: pri Papežu, pri Krašovcu, pri Zavrlu, pri Lenki, pri Kajžarju, pri Planincu in pri Cenetu.