PODGORJE

Podgorje

Podgorje

Zaselek z nekaj hišami leži neposredno ob Kašeljskem hribu in je edini zaselek, ki leži v Četrtni skupnosti Polje na desnem bregu Ljubljanice. Čez zaselek teče manjši potoček, ki se v neposredni bližini kašeljskega bajerja steka v Ljubljanico. Hiše so na nadmorski višini okoli 350 metrov, tako imajo krajani izredno lep pogled na celotno četrtno skupnost, vsekakor pa na zvijajočo reko. Najlažji dostop do hiš je preko Sostra in Zavoglja, pride pa se tudi iz Kašeljske smeri.

POLJE

Sedež ČS Polje

Sedež ČS Polje

Naselje Polje leži le lučaj stran od obcestnega naselja Studenec in naselja Slape. Danes je kraj središče Četrtne skupnosti Polje, ki pa je uradno ime dobilo šele v začetku 20. Stoletja, kot Devica Marija Vnebovzeta v Polju in uradno Polje leta 1947, po II. svetovni vojni.

(več …)

NOVO POLJE

PGD Zadobrova - Sneberje - Novo Polje

PGD Zadobrova – Sneberje – Novo Polje

Že samo ime pove, da gre za kraj, ki je bil zgrajen na novo. Gradnja stanovanjskih objektov v Polju se je po II. svetovni vojni močno začela širiti tudi preko železniške postaje Polje. Novemu naselju preko proge so domačini dali ime Novo Polje.

(več …)

ZALOG

zalog-Centralna cistilna naprava Ljubljana

Centralna čistilna naprava v Zalogu

Zalog je naselje, ki leži najbolj vzhodno v Mestni občini Ljubljana v sotočju Ljubljanice in Save. Je ravninsko območje, kjer je najnižja nadmorska višina, ki meri 264 m.

(več …)

Društva, skupine in združenja

Društveno življenje v Četrtni skupnosti Polje je bilo zadnjih 300 let zelo aktivno in tako je ostalo vse do današnjih dni. V četrtni skupnosti imamo več kulturnih in športnih društev ter Četrtni mladinski center Zalog.

Društva:

Fundacija za otroke OŠ Polje

TD Zalog

TD Zajčja dobrava

PD Saturnus Ljubljana

PD Polje

Ribiška družina Vevče

Vaški odbor Podgrad (VO Podgrad)

Kulturno-turistično društvo Podgrad pri Ljubljani (KTD Podgrad)

MePZ Pentakord

MePZ Vevče

Moška vokalna skupina Sotočje

Ostrovrharjevi pevci

Papirniški pihalni orkester Vevče

KUD Svoboda Zalog

Gledališka skupina Ostrovrhar

Taborniki rod Rdeči Zalog

Društvo tabornikov rod Samorastnik

Skavti iz Zaloga in Polja

Združenje krajanov Sp. Kašelj – Podgrad – Zalog

Kulturno – zgodovinsko društvo Rusalka

Civilna iniciativa Polje

Državljanska pobuda Vevče

Civilna družba Zg. Kašelj

Civilna družba Zadobrova

Ulični odbor Slape

Iniciativa PO 843

Ulični odbor Vevške ceste

PGD Zalog – Sp. Kašelj

PGD Zg. Kašelj

PGD Zadobrova – Sneberje – Novo Polje

PGD Slape – Polje

PGD Papirnica Vevče

NTK Vesna Zalog

Baseball in softball društvo Zajčki

Karate klub Zmaj

Četrtni mladinski center Zalog

Hokejski klub Playboy Slavija

Hokejski klub Slavija jr.

Strelsko društvo Partizan Zalog

 

Kulturni in športni objekti v Četrtni skupnosti Polje:

Zadružni dom Zalog

Zadružni dom Zadobrova

Kulturni dom Podgrad

Kulturni dom Zg. Kašelj

Šolsko igrišče – Plata Zalog

Ledena dvorana Zalog

športno igrišče Baseball in Softball klub Zajčki Polje

športno igrišče Zalog

 

Mestna knjižnica Ljubljana:

Knjižnica Zalog

Knjižnica Polje

Kulturna, sakralna in tehnična dediščina v Četrtni skupnosti Polje

Kulturna dediščina

Kužno znamenje

Kužno znamenje

kužno znamenje v Zalogu, kamnolom mlinskih kamnov na Kašeljskem hribu, razglednik Debnji vrh, ostanki starega gradu Ostrovrh, grad Ostrovrh, spomenik padlim v I. svetovni vojni pred pokopališčem v Polju, spomenik padlim v II. svetovni vojni v Zalogu, spomenik padlim železničarjem v II. svetovni vojni na Železniški postaji Zalog, spomenik prvemu padlemu partizanu v Mrzli dolini, spomenik žrtvam II. svetovne vojne v Polju, spomenik žrtvam II. svetovne vojne v Zadobrovi, spomenik padlim za svobodo Zadobrove pri Šentjakobskem mostu, stara OŠ Polje, stara OŠ Zalog, stavba Občine Zalog, hotel v pristanišču Zalog, kovačija v pristanišču Zalog, skladiščni objekt v pristanišču Zalog, spomenik Ostrovrharju v Podgradu

 

 

 

 

Sakralna dediščina

Kapelica v Zgornjem Kašlju

Kapelica v Zgornjem Kašlju

cerkev Device Marije Vnebovzete v Polju, cerkev sv. Andreja v Sp. Kašlju, cerkev sv. Tomaža v Zadobrovi, cerkev Angelov varuhov v Zalogu, kapelica v Zg. Kašlju, kapelica v Sp. Kašlju, kapelica v Zadobrovi, križ v Zadobrovi, križ na posestvu Perles, križ pri mostu čez Ljubljanico v Sp. Kašlju, križ pri vhodu v rečno pristanišče Sp. Kašelj, križ v Polju

 

 

 

 

 

 

Tehnična dediščina

Ranžirna postaja Zalog, papirnica Vevče, Plevnikov mlin v Zalogu, Perlesov mlin v Zalogu, Boštečnikov mlin v Sp. Zadobrovi, pristanišče Zalog

Pomembne osebnosti

V zgodovino so se zapisale tudi pomembne osebe, ki so prebivale v naših krajih. Tako so ponesle v svet prepoznavnost kraja, njenih ljudi in običajev. Ni je vasi v četrtni skupnosti, ki ne bi imela več takšnih osebnosti.

Slape:

Andrej Lampret

Andrej Lampret

Janez Svetek – mizar (od 1875 do 1914) in pogrebniška delavnica

Feliks Svetek – 41. let je bil kapelnik Vevške godbe

Jože Svetek – najboljši Kranjski in Avstrijski telovadec in bil leta 1912 na olimpijadi v Stockholmu

Andrej Lampret – rojen leta 1922, obiskoval Kmetijsko šolo Grm pri Novem Mestu in nato študij nadaljeval po II. svetovni vojni na Dunaju, kjer je postal svetovno znan botanik; danes živi v Steinfeldu v Avstriji in piše poučne knjige iz svojega strokovnega dela

Vevče:

Fidelis Terpinc

Fidelis Terpinc

Fidelis Terpinc – 24. 4. 1799, Kranj – 15. 2. 1875, Ljubljana – gospodarstvenik, ustanovitelj Papirnice Vevče

Josip Križaj – (1877 – 1968) operni pevec, ki je večino svojega časa preživel v Zagrebu; nastopal na več kot 3.000 koncertih, v operetah in najbolj zahtevnih vlogah v operah, kot glavni pevec

Janez Kuhar – (1901 – 1997) skladatelj in harmonikar, ki je po II. svetovni vojni zelo veliko nastopal na Radiu Slovenija

Franci Sotlar – (1919 – 1985), generalmajor, predavatelj v Višji vojaški akademiji in poveljnik divizije ter avtor knjige o bitki na Jančah; po vojni velik družbeni delavec

Zg. in Sp. Kašelj:

Fran Erjavec – 9. 9. 1834, Ljubljana – 12. 1. 1887, Gorica – naravoslovec in slovenski pisatelj, ki se je po smrti očeta z materjo in bratom preselil v Zalog in po materini smrti je skrb za siroti prevzela materina sestra, Ana Bezlajeva, zato je pisatelj večino otroštva preživel v Sp. Kašlju

Franc Černe – rojen 1923 – ekonomist in univerzitetni profesor, avtor številnih knjig, ki jih je izdal v 70. letih prejšnjega stoletja in so bile čisto nasprotje socialistični ekonomiji

Franc Škofič – (1848 – 1892) – pravniški pisec, dramatik in velik družbeni delavec

Lojze Zajc – mehanik in trgovec iz Zg. Kašlja, ki je uvažal kolesa nemških in avstrijskih znamk ter jih prodajal na Kranjskem; okoliškim domačinom je prodajal rabljena in obnovljena kolesa, pa še ta na obročno odplačevanje

Zalog:

Dragojila Milek – (1850 – 1889) – učiteljica in pesnica v Kobaridu in »planinska roža« Simona Gregorčiča

Ivan Perdan – (1837 – 1899) – gospodarstvenik in narodnoobrambni delavec; v Ljubljani ustanovil trgovino in jo povzdignil v eno največjih trgovin v takratni deželi; bil predsednik trgovske in obrtne zbornice

Ivan Resman – (1848 – 1905) – načelnik Železniške postaje Zalog, pesnik, publicist, prevajalec in igralec; pisal rodoljubne in ljubezenske pesmi, ki jih je zbral v zbirki Moja deca

Anton Drašček – nadučitelj in prvi ravnatelj v Osnovni šoli Zalog, vodil jo je od leta 1910 do 1928

Franc Krenos – posestnik in trgovec s parno pekarno v Zalogu

Helena Pirmat, poročena Stele – (1877 – 1948) – gospodinja, prodajalka, lastnica trgovine v Pristanišču Zalog

Janko Stele – kmet s končano veliko maturo, kupil posestvo v Zalogu, kjer so imeli kasneje veliko kmetijo »pri Plevnik«, žago in mlin; intenzivno se je ukvarjal s sadjarstvom in poleg nadučitelja vodil Sadjarski krožek v Zalogu

Janko Mejač – duhovnik in misijonar

Karel Bezlan – prvi župan Občine Zalog leta 1812

Janez Klemenčič – namestnik prvega župana v Občini Zalog

Stane Matjažič – avtor knjige Naš Zalog

Minka Jerebič – avtorica knjige Rečno pristanišče Zalog in knjige Ob bistrem potoku je mlin, cin cin …

R. Klešnik, M. Kokolj, A. Mahkovec in S. Ukmar-Jenčič – avtorji knjige Rdeči Zalog

M. Klešnik Ilić, J. Stoviček, D. Kolarič in R. Mahkovic ter učenci OŠ Zalog – avtorji knjige 100 let šolstva v Zalogu

Gradovlje:

Franjo Lubej (1898 – 1985) – učitelj, politični delavec in publicist

Podgrad:

Dr. Viktor Grilc – doktor kemijskih znanosti, raziskovalec na Kemijskem inštitut v Ljubljani, izredni profesor na Ljubljanski univerzi, zbiratelj podatkov o zgodovini Podgrada, predsednik Kulturnega društva Podgrad in avtor knjig Zgodovina Podgrada, Podgrad pri Ljubljani in Ostrovrhar – nov slovenski mit

Anton Corel – vaški pevec, zbiratelj zgodovinskih dokumentov domačega kraja, avtor dveh knjig Povest o grofični in ribiču ter S pesmijo in harmoniko

Jožef Povše – gospodarstvenik in politik, ki kupi leta 1882 grad nad Podgradom

zakonca dr. Ana Mayer por. Kansky in Evgen Kansky kupita grad leta 1916 in nato še kemično tovarno, ki so jo domačini imenovali Oljarica

Polje:

Blaž Kuhar – (1840 – 1883) – pedagog, vsestranski reproduktivni glasbenik in prvi šolski upravitelj v Osnovni šoli Polje, ustanovitelj Glasbene matice

Kajetan Huber – (1810 – 1870) – avtor ponarodele pesmi Otok blejski

Franjo Kavčič – nadučitelj v Osnovni šoli Polje vse od leta 1883 do 1910; posvečal se je pouku odraslih kot pevovodja, sadjar, vrtnar in čebelar

Janez Dimnik – gostilničar iz Polja; član ribiške družine in imel v zakupu velik del ribjega področja Ljubljanice in Save; gostitelj kralja Petra II. in dvorni lovec

dr. Gregorčič – zdravnik iz Device Marije Vnebovzete na polju

dr. Jenko – zdravnik iz Device Marije Vnebovzete na polju, sadjar in čebelar

Jane Kavčič – (10. 9. 1923, Logatec – 20. 3. 2007, Ljubljana) slovenski filmski scenarist in režiser

M. Kemperl in A. Markelj – avtorja knjige Polje, kdo bo tebe ljubil …

Zadobrova:

Ivan Gavtroža

Ivan Gartroža

Ivan Gartroža – (1881 – 1962) – gostilničar, trgovec in trgovec z drvmi ter župan Občine Polje

Prežihov Voranc – v letih od 1936 pa vse do začetka II. svetovne vojne je prebival pri svojemu prijatelju Franciju Hlebšu iz Boštečnikovega in se skrival pred »roko pravice«, zaradi kritičnih socialnih romanov, v katerih je opisoval kmečko in delavsko življenje

Ivan Vodnik – pobudnik prosvetnega življenja v Zadobrovi; napisal in dramatiziral igro Uničena mladost

Ivan Črnak – napisal igro V boj za staro pravdo; velik kulturni delavec v Zadobrovi

Karel Podobnik – napisal dramsko igro Stražni ognji

Tone Bolta in Ivan Črnak sta skupaj napisala dramsko igro Črna žena (besedilo pa predelala po stari igri Sovraštvo in ljubezen)

Marija Oblak – babica za vasi Zg. in Sp. Zadobrova ter Sneberje v 20. stoletju vse do II. svetovne vojne

M. Tekavec in člani Zgodovinskega krožka OŠ Zadobrova – avtorji knjige Podobe krajevne zgodovine v sliki in besedi: Zadobrova – Sneberje

Župani v Občini Zalog nato v Občini Polje – od leta 1812 do 1941:

1812 – 1848 – župan Karel Bezlan

1848 – 1872 – župan Franc Hočevar – kmet in gostilničar v Polju

1872 – 1878 – župan Jakob Vodnik – kmet in gostilničar v Zalogu

1878 – 1896 – župan Luka Strah – kmet v Sp. Zadobrovi

1896 – 1899 – župan Janez Plevnik – kmet in gostilničar v Sp. Kašlju

1899 – 1918 – župan Jakob Dimnik – mesar in gostilničar v Polju

1919 – gerent* Janez Dimnik – kmet in gostilničar v Zalogu

1920 – gerent Janez Jamšek – kmet iz Zg. Kašlja

1920 – gerent Janez Dimnik – kmet in gostilničar v Zalogu

1921 – 1922 – gerent Franjo Kavčič – nadučitelj v pokoju iz Polja

1922 – 1924 – župan Feliks Svetek – mizar iz Slap

1924 – 1925 – župan Franc Kukovica – tovarniški delavec v Polju

1925 – 1926 – gerent Josip Medic – ekonom v bolnišnici na Studencu

1926 – 1933 – župan Ivan Gartroža – kmet, gostilničar, trgovec in lesni trgovec v Sp. Zadobrovi

1933 – 1936 – župan Janez Jamšek – kmet v Zg. Kašlju

1936 – 1941 – župan Ivan Keber – kmet na Studencu

*župan v času stare kraljevine SHS

ZADOBROVA

zadobrova-mostova cez savoSkrajno na severovzhodnem delu Ljubljane oziroma Ljubljanskega polja ležita ob cesti Zg. in Sp. Zadobrova. Kraja sta nastala na prvi savski trasi, na prodnatem območju. Ko se je reka struge premaknila proti severu in ustvarila tretjo savsko traso, ter po številnih regulacijah reke, se je območje skrajno na severu kraja začelo uporabljati za travnike in njive, mnogokrat pa je tu tudi poplavljalo, zato so krajani že v naprej vedeli, katere pridelke lahko tu sejejo oziroma sadijo.

(več …)